VSRS sklep II Ips 287/2015

Jedro

Zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti (prvi odstavek 44. člena Zden) oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe (drugi odstavek 85. člena Zden) ne pomeni, da bi moral Odlok pri določanju višine odškodnine upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe o denacionalizaciji.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje spremeni tako, da se v I. odstavku znesek 8.073,91 EUR nadomesti z zneskom 1.626,99 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je prva nasprotna udeleženka dolžna vrniti nepremičnino parc. št. 705/27 k.o. ..., ID znak ..., v last in posest denacionalizacijskemu upravičencu. Odredilo je vpis lastninske pravice na navedeni nepremičnini v zemljiško knjigo v korist denacionalizacijskega upravičenca A. A., roj. .... V breme vsakokratnega lastnika navedene nepremičnine in v korist prve nasprotne udeleženke je ustanovilo nepravo služnost vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture ravnanja z odpadki in po pravnomočnosti sklepa odredilo njen vpis v zemljiško knjigo. Drugemu nasprotnemu udeležencu je v korist denacionalizacijskega upravičenca (po skrbniku za posebni primer) naložilo v roku 3 mesecev po pravnomočnosti sklepa izročiti odškodnino v višini 12.395,59 EUR v obveznicah Slovenskega državnega holdinga d. d. Za skrbnika za posebni primer zaradi začasnega upravljanja za vrnjeno nepremičnino in odškodnino je postavilo predlagatelja B. B., roj. .... Odločilo je še o stroških postopka.

2. Obravnavana zemljišča so bila ob podržavljenju kmetijska zemljišča, zato jih je prvostopenjsko sodišče za potrebe odmere odškodnine vrednotilo na podlagi Odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (v nadaljevanju Odloka).(1) Vrednost zemljišč je izračunalo tako, da je površino v m2 pomnožilo s količnikom iz drugega odstavka 3. člena Odloka in s korigirano izhodiščno vrednostjo za m2 zemljišča (4. člen v zvezi s 5. členom Odloka). V 5. členu Odloka je določeno prilagajanje izhodiščne vrednosti tako, da je pristojnemu ministrstvu za kmetijstvo naloženo, da spremlja tekoče tržne vrednosti kmetijskih zemljišč in gozdov v RS, in če ugotovi, da je razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča iz Odloka večja od 10 %, določi novo izhodiščno vrednost zemljišča, tako da za ugotovljen odstotek razlike spremeni v 4. členu Odloka določeno izhodiščno vrednost. Ker je ugotovilo, da je med tržno ceno in ceno izračunano z izhodiščno vrednostjo 175,4 % razlika (cene so se za toliko dvignile), je izhodiščno vrednost izračunalo ponovno. Ugotovilo je še, da plačana kupnina (na podlagi kupoprodajne pogodbe, sklenjene zaradi grožnje – 5. člen Zakona o denacionalizaciji – v nadaljevanju ZDen) znaša 4.321,68 EUR, kar je 30,2 % izračunane vrednosti podržavljenega premoženja. To zaokroženo pomeni, da ne presega 30 % v skladu s prvim odstavkom 72. člena ZDen in se zato ne upošteva.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi drugega nasprotnega udeleženca delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odškodnino iz V. točke znižalo na 8.073,91 EUR v obveznicah Slovenskega državnega holdinga, d. d. Delno je ugodilo tudi pritožbama predlagatelja in drugega nasprotnega udeleženca glede odločitve o stroških in sklep v VII. točki razveljavilo ter v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sicer je pritožbi zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da plačana kupnina, ki znaša 4.321,68 EUR, kar je 30,2 % vrednosti podržavljenega premoženja, presega 30 % vrednosti v skladu s prvim odstavkom 72. člena ZDen in se zato upošteva ter odšteje od odmerjene odškodnine.

4. Drugi nasprotni udeleženec je zoper sklep sodišča druge stopnje vložil revizijo in predlagal, da ji revizijsko sodišče ugodi in sklepa nižjih sodišč razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišči sta zmotno uporabili materialno pravo, saj ni pravne podlage za uporabo exceptio illegalis, zato je sodišče prve stopnje z izvedencem kmetijske stroke neupravičeno samo opravilo korekcijo izhodiščne vrednosti zemljišča iz 4. člena Odloka, za kar ni podlage v 44. členu ZDen. Na vsebinsko enak pritožbeni očitek pritožbeno sodišče ni odgovorilo in s tem kršilo tudi drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

5. Določba 44. člena ZDen(2) nima takšnega dometa, da bi organom, ki obravnavajo zadeve, pri vrednotenju premoženja dajala možnost, da opravijo valorizacijo oziroma korekcijo s tržnimi cenami. Določba prvega odstavka istega člena ureja način določanja vrednosti le na načelni ravni za vse vrste premoženja, tudi za premoženje, katerega vrednotenja ne ureja podzakonski akt. Na to kaže dejstvo, da bi s takšno interpretacijo moralo to stališče veljati tudi za stanovanja, za katere ZDen v 93. členu za vrednotenje določa fiksno določeno vrednost točke 4 DEM, brez možnosti korekcije s tržnimi cenami. Prvi odstavek 44. člena ZDen ni določilo, ki bi nalagalo spremembo izhodiščne vrednosti iz Odloka in s katerim bi bila izhodiščna vrednost 3,94 DEM/m2 v nasprotju s to določbo. Nedopustno je korigiranje izhodiščne vrednosti v vsakem posameznem primeru, v nasprotnem primeru bi bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom. Vrhovno sodišče RS se je v upravnih zadevah že opredelilo do tega, in sicer je zavzelo stališče, da korekcija izhodiščne vrednosti zemljišča iz 4. člena Odloka z exceptio illegalis ni možna. Za različno vrednotenje v zadevah iz upravne in iz sodne pristojnosti ni podlage. Pritožbeno sodišče je sicer korekcijo izhodiščne vrednosti oprlo na 5. člen Odloka, vendar le na del določila, ki določa, da se v primeru, ko je razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča iz Odloka večja od 10 %, določi novo izhodiščno vrednost zemljišča tako, da za ugotovljeni odstotek razlike spremeni izhodiščno vrednost. Prezrt pa je ostal drugi del določbe, da je za tako spremembo pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

6. Tudi Ustavno sodišče RS je že večkrat ugotovilo, da Odlok z določili 4. in 5. člena ni v nasprotju z ustavo ali zakonom. Če že, bi bilo treba exceptio illegalis uporabiti za 5. člen Odloka, saj sprememba izhodiščne vrednosti zemljišča omogoča neenako obravnavanje. Upravičenec, ki bi prejel odškodnino za neko zemljišče leta 1993, bi zaradi spremembe tržnih cen za enako zemljišče danes prejel drugačno odškodnino. Ustavno sodišče je v zvezi s takšno situacijo v sklepu U-I-169/02 zavzelo stališče, da bi bili upravičenci celo v ustavno nedopustno različnem položaju (drugi odstavek 14. člena Ustave RS), če bi se vrednost odškodnine določala glede na tržno vrednost zemljišča v času odločanja o denacionalizaciji, saj bi za enako zemljišče prejeli večjo ali manjšo odškodnino zgolj zaradi sprememb tržnih cen zemljišč.(3) Že v pritožbi se je revident skliceval na sodno prakso, ki ne podpira korekcije izhodiščne vrednosti, ampak tekoče spremljanje tržnih cen in korekcijo izhodiščne vrednosti iz 4. člena Odloka, ki je v normativni pristojnosti ministrstva, pristojnega za kmetijstvo (sodba Vrhovnega sodišča RS X Ips 488/2012 z dne 22. 5. 2013, ki se sklicuje tudi na odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-254/09 z dne 19. 5. 2011). Ob vložitvi svoje pritožbe je revident prejel sklep Višjega sodišča v Mariboru I Cp 841/2014 z dne 4. 11. 2014, kjer je bilo predmet presoje identično vprašanje in je (isto) sodišče zavzelo diametralno nasprotno stališče, to je, da ni razlogov za uporabo exceptio illegalis.

7. Pritožbeno sodišče tudi ni odgovorilo na pritožbene navedbe o kršitvi 252. člena ZPP, saj izvedenec svojega mnenja ni opravil v skladu s sklepom sodišča o določitvi izvedenskega dela. Prvostopenjsko sodišče je 11. 4. 2013 izdalo sklep o pritegnitvi sodnega izvedenca, v katerem je izvedencu naložilo, da ugotovi tržne cene kmetijskih zemljišč v RS, primerljivih z obravnavanim zemljiščem, ugotovi vrednost obravnavanega zemljišča in za ta odstotek spremeni izhodiščno vrednost zemljišča. Izvedenec se tega ni držal in je svoje mnenje pripravil drugače. Prvostopenjsko sodišče je obrazložilo, da je bila naloga izvedencu napačno naložena, vendar je bila z izdelavo mnenja ta napaka odpravljena. Tudi metoda, ki jo je izvedenec uporabil, je napačna, kar pomeni zmotno uporabo materialnega prava. Izvedenec bi moral tržne vrednosti primerjati z izhodiščno vrednostjo 3,94 DEM/m2, ne z vrednostjo, ki jo je dobil z zmnožkom izhodiščne vrednosti in izračunanim povprečnim količnikom za vsa zemljišča v Odloku. Navedeno izhaja tudi iz obstoječe sodne prakse Vrhovnega sodišča RS X Ips 488/2012 z dne 22. 5. 2013 in odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-254/09 z dne 19. 5. 2011. Ustavno sodišče je pritrdilo pojasnilom Ministrstva, da na letni ravni ugotovljene povprečne tržne cene kmetijskih zemljišč vse od uveljavitve Odloka dalje niso presegle izhodiščne vrednosti za več kot 10 %. Pritožbeno sodišče tudi ni odgovorilo na pritožbene navedbe, da ni bilo dokazano, da so izpolnjeni pogoji za ugotavljanje nove izhodiščne vrednosti zemljišč, da je od 1992 do odločanja o zadevi prišlo do opaznejšega porasta tržnih cen kmetijskih zemljišč in gozdov.

8. Revizija je bila vročena predlagatelju in prvi nasprotni udeleženki. Predlagatelj je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

9. Revizija je utemeljena.

10. Nižji sodišči sta ugotovili:

- A. A. (pravni prednik predlagatelja) je zaradi grožnje (da bo razlaščen) 24. 1. 1961 sklenil kupoprodajno pogodbo za takratne nepremičnine parc. št. 416/2, 416/3, 442/3, 442/5, vse k. o. ...;

- parcele iz prve alineje so danes parc. št. 705/26, 705/27, 705/29, 705/30, 577/1, 705/7, 705/16, 705/10, 705/24, vse k.o. ...;

- v času podržavljenja so imela vsa navedena zemljišča status kmetijskih zemljišč;

- glede parc. št. 705/27 k.o. ... sicer obstaja ovira v smislu drugega odstavka 19. člena ZDen, vendar sta se predlagatelj in prva nasprotna udeleženka sporazumela o vrnitvi v naravi ob hkratni ustanovitvi stvarne služnosti v korist prve nasprotne udeleženke kot lastnika omrežja z odpadki;

- vseh drugih parcel ni možno vrniti v naravi, njihova skupna površina in površina za odmero odškodnine je 7.426 m2;

- razlika med tržno ceno zemljišč in ceno, izračunano z izhodiščno vrednostjo iz Odloka, je 175,4 % (zvišanje cen);

- kupnina za navedene nepremičnine je znašala 4.321,68 EUR (preračunano v EUR).

11. Bistveno vprašanje v zadevi je izračun višine odškodnine za podržavljena kmetijska zemljišča, ki sta jo sodišči odmerili po korigirani (z izvedencem izračunani) izhodiščni vrednosti v višini 8,21 DEM/m2, in ne z uporabo izhodiščne vrednosti 3,94 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, ki je določena v 4. členu Odloka. Odlok še določa, da ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, tekoče spremlja tržne cene kmetijskih zemljišč in gozdov v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 5. člena Odloka). Če ugotovi, da je razlika med tržno ceno in vrednostjo zemljišča, ugotovljeno po tem Odloku, večja od 10 %, določi novo izhodiščno vrednost zemljišča, tako da za ugotovljeni odstotek razlike spremeni izhodiščno vrednost iz 4. člena (drugi odstavek 5. člena Odloka).

12. Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 42/2015 z dne 10. 9. 2015 preseglo stališče, ki izhaja iz nekaterih dotedanjih odločb Vrhovnega sodišča (X Ips 517/2009 z dne 18. 11. 2010, X Ips 3/2010 z dne 9. 12. 2010, X Ips 413/2009 z dne 18. 5. 2011 in II Ips 82/2011 z dne 19. 1. 2012), da v primeru porasta tržnih cen kmetijskih zemljišč nad deležem iz drugega odstavka 5. člena Odloka nespremenjena izhodiščna vrednost nasprotuje pravilu iz prvega odstavka 44. člena ZDen. Že v sklepu II Ips 114/2013 z dne 30. 5. 2013 je smiselno navajalo (a ne kot nosilno stališče), da ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja v času vračanja za kmetijska zemljišča (sedanja vrednost) ne pomeni ugotavljanja tržne vrednosti, ampak ugotavljanje vrednosti po podzakonskih aktih v času uveljavitve ZDen. V navedenem sklepu kot pravno odločilno navaja v literaturi(4) ter sodni praksi Vrhovnega(5) in Ustavnega sodišča(6) uveljavljeno enotno stališče, da je zakonodajalec ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, uredil kot kompromis, saj bi bil cilj vzpostaviti prejšnje stanje nedosegljiv, ter da odškodnina za podržavljeno premoženje po določbah ZDen ni pravična denarna odškodnina po splošnih pravilih civilnega prava. Vrhovno sodišče je s tem ponovilo in poudarilo v številnih odločbah Ustavnega sodišča zapisano stališče: odškodnina kot oblika vrnitve podržavljenega premoženja ni prava, klasična odškodnina, temveč le določeno vnaprej omejeno odškodovanje, s katerim se razmerja urejajo za naprej.

13. Če pravilo iz prvega odstavka 44. člena ZDen ne temelji na sedanji tržni vrednosti podržavljenega premoženja, to ne pomeni le tega, da odškodnina za premoženje, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, ne odraža tržne vrednosti nepremičnin, temveč tudi, da vzpostavljanje enakosti med upravičenci, ki so premoženje dobili vrnjeno v obliki odškodnine v različnih obdobjih izvajanja zakona, ne temelji na tržni vrednosti premoženja.(7) Zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti (prvi odstavek 44. člena ZDen) oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe (drugi odstavek 85. člena ZDen) ne pomeni, da bi moral Odlok(8) pri določanju višine odškodnine upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe o denacionalizaciji.(9)

14. Enak položaj med upravičenci, ne glede na to, kdaj je izdana odločba o denacionalizaciji, zagotavljata uporaba obračunske enote v DEM oziroma EUR in izplačevanje odškodnine v obliki obveznic Slovenske odškodninske družbe, ki se obrestujejo in izplačujejo po enotnem amortizacijskem načrtu ne glede na čas izplačila (45. člen ZDen ter 7. in 7. b člen Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu – ZSOS). Upoštevaje tudi ureditev ugotavljanja vrednosti za ostale vrste podržavljenega premoženja(10) to pomeni, da nespremenjena izhodiščna vrednost iz 4. člena Odloka, izražena v DEM oziroma od 1. 1. 2002 v EUR, ki jo je treba šteti za enakovredno stabilno valuto, ni v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena ZDen. Glede na navedeno 4. člen Odloka ni v nasprotju z določbama prvega odstavka 44. člena in drugega odstavka 85. člena ZDen in udejanja njun smisel, zato ni podlage za njegovo neuporabo (exceptio illegalis). Izhodiščne vrednosti iz 4. člena pa ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v okviru svojih pristojnosti iz drugega odstavka 5. člena Odloka ni prilagodilo, saj je ugotovilo, da (po njihovih izračunih) za to ni pogojev in je vrednost ostala nespremenjena.(11)

15. Nižji sodišči bi morali glede na obrazloženo ob pravilni uporabi materialnega prava odmeriti odškodnino z uporabo izhodiščne vrednosti 3,94 DEM/m² (oziroma 2,01 EUR/m²) iz 4. člena Odloka, saj razkorak med odškodnino po metodologiji iz podzakonskih aktov in tržno vrednostjo zemljišča ni razlog za uporabo instituta exceptio illegalis glede izhodiščne vrednosti, določene v Odloku.

16. Odškodnina za podržavljeno premoženje, obravnavano v tej zadevi, ki ga ni mogoče vrniti v naravi, ob upoštevanju količnikov iz Priloge 1 Odloka glede na ugotovljene katastrske kulture, razrede in okraje,(12) ob pravi izhodiščni vrednosti znaša 5.948,67 EUR (ob tečaju 1 EUR je 1,95583 DEM). Znesek pomeni vsoto odškodnin za prvotno parc. št. 416/2 k.o. ... za površino 1112 m2 v višini 2.357,13 DEM (1112 x 0,538 x 3,94 DEM); za prvotno parc. št. 416/3 k.o. ... za površino 2609 m2 v višini 2.981,04 DEM (2609 x 0,290 x 3,94 DEM); za prvotno parc. št. 442/3 k.o. ... za površino 2392 m2 v višini 5.070,37 DEM (2392 x 0,538 x 3,94 DEM); za prvotno parc. št. 442/5 k.o. ... za površino 1313 m2 v višini 1.226,05 DEM (1313 x 0,237 x 3,94 DEM).

17. Od tega je treba v skladu s prvim odstavkom 72. člena ZDen odšteti plačano kupnino, ki znaša preračunana v EUR 4.321,68 EUR, kar je po izračunu revizijskega sodišča 72,6 % vrednosti podržavljenega premoženja in presega v 72. členu ZDen določene 30 % vrednosti. Druga nasprotna udeleženka je zato dolžna v korist denacionalizacijskega upravičenca po odšteti vrednosti kupnine plačati 1.626,99 EUR odškodnine v obveznicah Slovenskega državnega holdinga.

18. Ker so ugotovljena vsa pravnorelevantna dejstva, odločitvi sodišč prve in druge stopnje pa sta materialnopravno zmotni, je revizijsko sodišče reviziji druge nasprotne udeleženke ugodilo ter sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbi druge nasprotne udeleženke ugodilo tudi v delu, ki se nanaša na izračun višine odškodnine. Skladno z navedenim materialnopravnim stališčem, da je treba uporabiti izhodiščno vrednosti iz 4. člena Odloka, je odškodnino odmerilo (znižalo) kot izhaja iz izreka (prvi odstavek 380. člena ZPP).

----

(1) Status zemljišč ob podržavljenju je odločilen za določitev vrednosti podržavljenega zemljišča (prvi odstavek 44. člena ZDen).

(2) Vrednost podržavljenega premoženja se določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti (prvi odstavek 44. člena ZDen).

(3) Ustavno sodišče je v tej zadevi presojalo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 13. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja – v nadaljevanju Navodilo (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/2000).

(4) J. Breznik, in soavtorji, Zakon o denacionalizaciji s komentarjem, 2. dopolnjena izdaja, GV, Ljubljana 2000, str. 332.

(5) Sodne odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 243/2010 z dne 11. 5. 2011, II Ips 164/2011 z dne 8. 9. 2011.

(6) Odločbe Ustavnega sodišča U-I-72/93, U-I-103/97, U-I-137/98, U-I-169/2002, Up-896/2005, U-I-6/2010.

(7) Gl. odločba II Ips 42/2015 z dne 10. 9. 2015.

(8) Takšno stališče je sicer Ustavno sodišče RS v sklepu U-I-169/02 z dne 8. 5. 2003 zavzelo v zvezi z Navodilom o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (v nadaljevanju Navodilo), kar velja tudi za Odlok, saj je obračunska enota, ki se za ugotavljanje vrednosti zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč uporablja v 13. in 14. členu Navodila, prav izhodiščna vrednost kmetijskega zemljišča iz 4. člena Odloka.

(9) Določanje odškodnine poteka v dveh fazah: v prvi fazi je treba ugotoviti »sedanjo vrednost« iz prvega odstavka 44. člena ZDen; v drugi fazi, ki je potrebna zato, ker od uveljavitve ZDen do odločanja poteče določen čas, je treba to vrednost skladno z določbo drugega odstavka 85. člena ZDen valorizirati na dan izdaje odločbe o odškodnini (višina odškodnine ne sme biti odvisna od tega, kdaj bo izdana odločba - nihče ne sme dobiti višje ali nižje odškodnine samo zato, ker so se zaradi poteka časa od uveljavitve ZDen do odločanja o odškodnini spremenile tržne cene - prim. odločbo Ustavnega sodišča U-I 169/02). To pomeni, da je »sedanja vrednost« ključni element določitve višine odškodnine in da višine odškodnin, prisojene upravičencem v višini, predpisani s podzakonskimi akti, odstopajo od tržnih vrednosti nepremičnin predvsem zato, ker tržna vrednost ni merilo za ugotovitev »sedanje vrednosti« (odločba Vrhovnega sodišča II Ips 114/2013 z dne 30. 5. 2013).

(10) Poleg Odloka in Navodila so to Pravilnik o metodologiji za ocenjevanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti, Odredba o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja in Pravilnik o merilih in načinu za ugotavljanje vrednosti stanovanj in stanovanjskih hiš ter sistem točkovanja (pri čemer že 93. člen ZDen sam določa način izračuna in vrednost točke).

(11) Prim. odločbo Ustavnega sodišča U-I-254/09, Up-1233/09 z dne 19. 5. 2011.

(12) Za vsako posamezno parcelo je sodišče prve stopnje v 33. točki svoje obrazložitve ugotovilo katastrsko kulturo, razred in okraj posameznega zemljišča.

Datum zadnje spremembe:

12.10.2016

Podobni dokumenti:

• VSRS sklep II Ips 42/2015
• UPRS Sodba I U 703/2016-11
• UPRS sodba in sklep I U 1577/2012